Nemško – Verschonungsverein Cilli od 1871 do 1921
Ustanovitev – 4. avgust 1871, na pobudo takratnega celjskega župana, sicer zdravnika, Josefa Neckermanna in njegovih somišljenikov, večinoma iz vrst (nemških) podjetnikov;
1871 – kupi večje zemljišče z mokrotnimi travniki na desni strani Savinje, kjer zasuje mestni park;
1872 – v upravljanje dobi razvalino celjskega Starega gradu;
1882 – dokupi zemljišča in poveča mestni park proti severu, uredi Seidlov studenec in sprehajalne poti proti Anskemu vrhu; v začetku 80-ih 19.st popravi in utrdi Friderikov stolp na celjskem Starem gradu; – zasadi številne drevorede na pomembnejših mestnih cestah; uredi poti in drevorede na Jožefovem hribu;
1884 – v svojem okviru ustanovi Tujsko prometni komite, ki skrbi za oddajanje sob (turistom) in označevanje poti;
1885 – organizira prvo tombolo;
1887 – uspe prepričati mestno oblast, da prepove pranje in sušenje perila ob bregovih Savinje, sploh na trasi mestne promenade in med obema mostovoma;
1887 – prizadevanja za pridobitev statusa Celja za klimatsko zdravilišče ne obrodijo sadov
1892 – kupi Gozdno restavracijo nad Hausbaumovim kopališčem, nad njo, v hribu zgradi razgledni paviljon, celotno območje še poveže s sprehajalnimi potmi; v parku organizira prireditve in koncerte; društvo šteje preko 500 članov;
1908 – prva večja akcija turistične promocije Celja – izda prvi katalog o Celju, razglednice in prospekte;
1919 – konec Avstro-ogrskega cesarstva – Olepševalno društvo Celje ostane brez »nemškega« vodstva;
Predvojno – Olepševalno društvo Celje – od 1921 do 1945
1921 – zaradi formalnih zahtev (nova država) Olepševalno društvo Celje registrirajo na novo,
članstvo in vodstvo društva prevzamejo Slovenci;
1923 – preimenuje se v Olepševalno in tujskoprometno društvo v Celju, deluje v okviru Zveze za tujski promet v Ljubljani; med člani so pomembnejši celjski obrtniki in uslužbenci (Ivo Šubic, Martin Jelovšek, Josip Pelikan),
– program društva je vezan na financiranje in vzdrževanje mestnega parka; v parku zgradi nov godbeni paviljon, vremensko hišico, bazen z zlatimi ribicami, več vodometov, sistem za zalivanje gredic in uredi otroško in teniško igrišče (ki je pozimi drsališče), organizira nedeljske koncerte,
– pridobi koncesijo za vzgojo in prodajo sadik ter dovoljenje za opravljanje vrtnarske obrti
– ustanovi mestno vrtnarijo; zgradi steklenjak za eksotične rastline na prostoru za Staro grofijo,
– ureja približno 14 javnih zelenic in cvetličnih nasadov; zasadi približno šest drevoredov različnih dolžin na mestnih ulicah in na Masarykovem nabrežju (ob Savinji); popravi kipe in uredi park na Kalvariji;
– sproži prve pobude proti onesnaževanju Savinje zaradi industrije v Šoštanju in v Libojah;
1925 – organizira prvo pustno maškarado – največjo prireditev v Celju;
1925 – zastopa Celje na tujsko-prometni razstavi v Ljubljani, na Dunaju in v Gradcu;
1926 – odpre in vodi prvo Tujsko-prometno pisarno v Celju – velja za uradni začetek turistično informacijske in promocijske dejavnosti v Celju;
1929 – Tujsko-prometna pisarna deluje v nanovo zgrajenem Šubičevem paviljonu;
1929 – društvo sofinancira izgradnjo nove ceste na Stari grad
začetek 30-ih let – izvaja močnejše pozive za ustavitev onesnaževanja Savinje;
1921-1931 – društvo je nenehno v finančnih težavah zaradi stroškov vzdrževanja parka in prirejanja prireditev;
1937 – Celje pridobi status turističnega mesta na osnovi državne Uredbe o pospeševanju turizma in Pravilnika o proglasitvi turističnih krajev Kraljevine Jugoslavije – društvo izdela prvi program s smernicami za razvoj turizma v Celju;
1938 – izdela načrt za izgradnjo najmodernejšega kopališča v državi: z zajezitvijo Savinje bi pridobili jezero velikosti 1.300 m x 60 m za številne športe: plavanje, skoki v vodo, jadranje, čolnarjenje; – največja ovira sta onesnaženost Savinje in pomanjkanje investicijskih sredstev;
1941 – nemška okupacija, društvo začasno prekine svoje delovanje;
do 1945 – vojna uniči precejšen del mesta – poškodovane ali uničene so mnoge turistične zanimivosti mesta (stavba Muzeja na Slomškovem trgu, vrata z antikami v Zagati, Narodni dom, Hohenwarterjeva hiša, Stari grad, mestni park…);
Socialistično – Olepševalno in turistično društvo Celje – od 1945 do 2000
1945-46 – članstvo predvojnega društva se organizira in obudi delovanje Olepševalnega in turističnega društva Celje; na celjskem Starem gradu vzpostavijo stražo, da prebivalstvu preprečijo uporabo grajskega kamenja za gradnjo porušenih domov;
– obnovi Vodni stolp in uredi Kocenov trg; v parku ponovno zgradi godbeni paviljon;
1949 – dobi v upravljanje Stari grad, kar kmalu postane osrednja dejavnost društva; začne z obnovitvenimi deli;
1952-54 – na gradu zaposlijo čuvaja; zaračunajo vstopnino na Friderikov stolp, pred gradom deluje kiosk za prodajo pijače;
1957 – zgradi novo gostišče na Starem gradu in uredi Pelikanovo pešpot; upravlja in skrbi za gostišče na Petričku;
1961 – večja sanacijska dela na Starem gradu pod vodstvom Zavoda za spomeniško varstvo Maribor; širitev in utrditev ceste na grad – 1967 vzidajo dve značilni razgledni okni v grajski restavraciji – iz ekipe izučenih gradbenih mojstrov kasneje nastane podjetje Remont;
1961 – izide prva številka društvenega časopisa Lepo mesto;
– društvo ima preko 3000 članov;
v 60-ih letih – redne gledališke predstave na prostem in v avtentičnem okolju Starega gradu postanejo prava senzacija (Celjski grofje leta 1962, Pod svobodnim soncem leta 1963, Herman Celjski leta 1965);
1963 – odpre in vodi Turistično informacijsko pisarno na Stanetovi ulici (pri kinu Metropol); leta 1978 se preseli na Tomšičev trg 7, leta 1995 pa na Prešernovo ulico v prostore Muzeja novejše zgodovine Celje, kjer deluje do leta 2001; prodaja spominke, razglednice, vstopnice za prireditve, posreduje turistične informacije, vodi statistiko turističnega prometa, izdaja in posreduje promocijsko gradivo o Celju, založi in izda več vodnikov po Celju in okolici, tudi v tujih jezikih, vodi turistične oglede mesta;
1976 – preimenuje se v Turistično društvo Celje;
1979 – na Starem gradu zabeležijo 160.000 obiskovalcev;
1980 – zaradi nenehnega poslovanja v redečih številkah, da grajsko restavracijo v najem, zadnji najemnik leta 1995 povzroči veliko materialno škodo v restavraciji in s tem finančno močno oškoduje društvo;
v 80-ih v sodelovanju z Občino Celje zgradi in razširi cesto na Stari grad,
– več let zapored organizira turistično promocijski festival Turistični teden; predstavlja Celje na različnih sejmih, na MOS-u v Celju redno pripravlja spremljevalni program;
– izvaja akcijo Mladina obišče Celje, skrbi za turistični razvoj mladih v osnovnih in srednjih šolah,
– izvaja številne akcije za lepšo ureditev mesta: organizira tekmovanje gostincev, tekmovanje za najlepšo izložbo, za najlepše okno in balkon, za najlepšo okolico (Zlata vrtnica in metla),
– organizira številne zabavne in družabne prireditve: koncerti, nastopi folklornih skupin in godbe na pihala, gledališke in maškaradne prireditve, poletne prireditve, izlete, dobrodelne plese (Valčkov večer);
Slovensko – Turistično društvo Celje – od 1991 do 2011
1991 – obdobje osamosvajanja ni bistveno vplivalo na samo delovanje društva;
1994 – preimenuje društveno glasilo z naslovom Naše Celje;
1996 – praznuje 125 let delovanja in v ta namen založi veliko novega promocijskega gradiva o društvu, Celju in okolici;
– Turistična zveza Slovenije mu podeli »Priznanje z zlatim znakom« za dolgoletno uspešno sodelovanje na področju turizma;
1998 – izvaja program javnih del Razvijanje turistične dejavnosti in povezovanje kulture in subkulture v MO Celje – razširitev dejavnosti društva se razširijo na organizacijo prireditev (Srečanje turističnih društev celjske regije, Srednjeveški dan na Starem gradu Celje, rock koncert CRKNU) in intenzivnejšo promocijo Celja na sejmih (MOC, Gost tur in Alpe Adria);
1998 – po novem Programu oživitve Starega gradu z vključitvijo programa javnih del se pospešijo obnovitvena dela (gradnja Pelikanovega stolpa), organizira redna turistična vodenja,
1998 – na zadnjo avgustovsko soboto organizira 1. srednjeveški dan z naslovom »Srednjeveški dan in Aronove viteške igre na Starem gradu Celje«; prireditev beleži okoli 6.000 obiskovalcev;
1999 – od Ministrstva za gospodarstvo društvo pridobi »status društva, ki deluje v javnem interesu«;
2000 – občine Celje, Vojnik, Dobrna in Štore ustanovijo LTO Celeia Celje in nov Turistično informacijski center – društva aktivno ne vključijo v programe razvoja turizma;
-izgubi prostore v MNZC – prisiljeno se je seliti v prostore na Krekov trgu (dve sobi v 4. nadstropju Hotela Evropa) – delovno mesto vodje turistično informacijskega centra pod okriljem Turističnega društva je ukinjeno, dolgoletna sodelavka se prezaposli v LTO Celeia
v letu 2000 – društvo šteje 250 članov;
2001 – praznuje 130 letnico uspešnega delovanja društva; TZS mu podeli Priznanje s srebrnim znakom za 40 let neprekinjenega izhajanja glasila turističnega društva Celje;
– svoje glasilo ponovno poimenuje Lepo mesto; ustanovi Mladinsko sekcijo TDC, ki izvaja programe, namenjene mladim;
– največja prireditev društva je Srednjeveški dan na Starem gradu Celje – od leta 2003 dalje z naslovom Pod zvezdami Celjanov; srednjeveški program po večletnem vsipu v društvo ponovno pritegne več novih članov; 2002 – ustanovi Srednjeveško skupino Celjani, ki se uspešno predstavlja na prireditvah doma in v tujini;
2002 – prejme Zlati grb MOC za izjemne dosežke za razvoj turizma v Celju;
– vse bolj opozarja na svoje prostorske in finančne težave;
– številne prireditve in dejavnosti iz društvenega programa dela prevzema nov JZ Celeia (turistična promocija mesta, prodaja spominkov, turistično informativna dejavnost, vodenje registra turističnih vodnikov, izvajanje turističnih vodstev..);
2003 – Mestna občina Celje ukine financiranje redne dejavnosti društva in sofinanciranje najemnine za prostore – financiranje delovanja je odvisno od nerednih in nezadostnih lastnih sredstev ter donacij vodstva društva, izvajanje programa pa od iznajdljivosti članstva in kadra v okviru javnih del;
2006 – zaradi prostorske stiske in neustreznih prostorov za delovanje društva se v aprilu preseli v prostore nekdanje restavracije na Starem gradu, kjer aktivneje razvija srednjeveški program s temelji na bogati celjski zgodovini – v avgustu organizira zadnji Srednjeveški dan Pod zvezdami Celjanov (9. prireditev);
– začnejo se pravni spori med TDC in MOC glede upravljanja s Starim gradom – TDC je po pogodbi iz leta 1968 in z vpisom v zemljiški knjigi upravitelj Starega gradu, dovolilo za izbris iz zemljiške knjige pa od lastnika gradu zahteva, da se društvu povrnejo vsa vlaganja v Stari grad – ocena višine vlaganj je znatna (vlaganja društva v Stari grad od leta 1948 do 2005 so bila uradno ocenjena v višini med 120 do 90 mio evrov);
2007 – zaradi finančne stiske društvo ne more organizirati prireditve Pod zvezdami Celjanov, zato srednjeveški dan na Starem gradu prvič organizira JZ Celeia z močno finančno podporo MOC – društvo ni povabljeno k izvajanju programa prireditve kljub temu, da je društvo razpolagalo s številčno, kakovostno in uveljavljeno domačo animacijsko skupino;
med 2007 in 2011 – prostovoljno izvaja turistično informacijsko dejavnost, izvaja Srečanje turističnih društev celjske regije, projekt Zlata vrtnica in metla, turistična vodenja, srednjeveške nastope na prireditvah doma in v tujini, organizira različne delavnice za člane;
2008 – udeležba Srednjeveške skupine Celjani na prireditvi v Chudowu na Poljskem – zaradi zahtev organizatorjev si člani izdelajo kostume in opremo, ki po kakovosti močno presega opremo tovrstnih skupin po Sloveniji;
2011 – pravni spori glede upravljalca Starega gradu se zaključijo s sporazumom – v februarju MOC preda prostore nekdanje galerije Mozaik v Kvartirni hiši na Gosposki ulici v Celju društvu v last in posest;
V Kvartirni hiši – od 2011 in Turistično in kulturno društvo Celje
2011 – z udarniškim delom prenovi prostore za potrebe delovanja društva: pisarna društva, prostor za druženje, delavnice in predavanja ter Galerija Kvartirna hiša – začne z rednim organiziranjem in izvajanjem likovnih razstav in manjših dogodkov; vsako leto izvede med 10 do 12 razstav priznanih avtorjev in umetnikov iz Celja, Slovenije in tujine; sodeluje z različnimi galerijami (Insula, Slovenj Gradec, Murska Sobota, Ljubljana, Gradec, Dunaj, Trst…);
2012 – 2017 – aktivna mladinska sekcija izvede več fotografskih delavnic in projektov;
2012 – v oktobru v okviru projekta Kraljica Barbara organizira in izvede obeležbo 560. obletnice smrti ogrske, nemške in češke kraljice Barbare Celjske: v katedrali sv.Vida v Pragi postavi spominsko obeležje Barbari Celjski, izvede sprevod v srednjeveških kostumih po ulicah Prage in soorganizira spominsko mašo v katedrali; projekt izvede ob sodelovanju Škofije Celje, Pokrajinskega muzeja Celje, MOC, veleposlaništva Slovenije na Češkem ter nekaterih drugih društev in inštitucij;
2013 – izvedba proslave ob 140. obletnici ustanovitve Cinkarne Celje v Kvartirni hiši – v programu prireditve je premierno uprizorjena Čajanka Sofije Hess, v nišo fasade objekta postavi doprsni kip Alberta Nobela;
2013 – začetek izvajanja projekta Celjska zgodba / Celje story (1. faza: Barbara Celjska) – do danes je vsako leto izdelana po ena figura znane zgodovinske osebnosti iz Celja (kraljica Ana Celjska, Alma Karlin, Tit varij Klemens, Ferdinand Gallo, grof Herman II. Celjski, Sofija Hess, Josip Pelikan, Sveti Maksimiljan, grof Viljem Celjski ….;
2014 – preimenuje se v Turistično in kulturno društvo Celje
2016 – v maju v okviru projekta Kraljica Ana Celjska organizira in izvede obeležbo 600. obletnice smrti poljske kraljice Ane Celjske s postavitvijo spominske plošče ob grob Ane Celjske v katedrali na Wawelu v Krakovu, izvede sprevod v srednjeveških kostumih po ulicah Krakova in soorganizira spominsko mašo v katedrali na Wawelu; projekt izvede ob sodelovanju Škofije Celje, Pokrajinskega muzeja Celje, MOC, veleposlaništva Slovenije na Poljskem ter nekaterih drugih društev in inštitucij; o dogodku je RTV Slovenija, Regionalni studio Maribor posnel krajši dokumentarec;
2019 – izvede jubilejno 50. Zlato vrtnico in metlo, ki je najstarejši projekt društva – Zlato vrtnico prejme MOC za ocvetličenje mestnih prometnih vpadnic, Metlo pa prejmejo lastniki večjega neurejenega območja ob Mariborski cesti;
2019 – je sopodpisnik Strategije za razvoj in trženje turizma v MOC in Partnerstva za uspeh
celjskega turizma;
2020 – na MOC poda pobudo po poimenovanju parka pri cerkvi sv. Maksimiljana v Park sv. Maksimiljana in predlaga idejni projekt ureditve parka;
2021 – v decembru obeleži 150. obletnico delovanja društva; v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje, Zgodovinskim arhivom Celje, Osrednjo knjižnico Celje in Pokrajinskim muzejem Celje izda publikacijo »Lepo mesto – 150 let Turističnega in kulturnega društva Celje«, avtorice dr. Marije Počivavšek;